|
Nenaklonjenost |
|
|
Od tihi
|
Ne samo na zunaj, tudi podzavestno me je strah. Prek njega gre le moja zbeganost, pretirana čutnost.
Ne samo od zgoraj, tudi od spodaj se vliva energija, moja absolutna srečnost in nevarna utopija. Vendar me misel ubija. Tako naprej, prišel bom tja, kjer ostane le še prazen nič in na vesti tisoče izgubljenih priložnosti, znova in znova prerojenih. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |
|
|
|
Naključne |
-
20:37 - 01.09.2007
Nežni valovi,
pojejo pesem odhoda in prihoda ,
čutijo konec in začetek življenja,
začetek novega jutra,
Beri dalje...
-
09:02 - 08.09.2005
Dotiki, ki žarijo bolj kot modri plameni, trenutki, ki poenotijo vse najmanjše celice, da se lahko imajo rade. Kri naenkrat zmrzuj...
Beri dalje...
-
07:20 - 29.08.2008
Ko stvarnost več zamisli ne podpira
in za teboj ostaja kup navlake,
ničesar več ne delaš brez napake
in zdi se,...
Beri dalje...
-
01:46 - 20.08.2009
Sediva na ograji,
z nogami bingljajoč v temo
ga poslušam
Opet, pravi
Zašto, ga zanima
Ni...
Beri dalje...
-
08:22 - 16.07.2008
Čutiš,
da je
morje tvoje?
Veliko nas
misli,
čuti enako.
A morje molči.
Ve, da sem
jaz nj...
Beri dalje...
-
04:58 - 24.12.2009
Omejevanje
Ujeti v svet
svojih ide...
Beri dalje...
-
14:54 - 24.05.2005
Sanje, ki jih sanjam, ko sonca sij obraz ti greje, objemov polne so, poljubov. ...
Beri dalje...
-
22:08 - 11.11.2006
Kako že pravijo?
Kaos geometrično urejuje naravo.
Tudi prav.
Do dna s kaotičnimi sistemi.
In Mandelbrotom.&...
Beri dalje...
-
08:57 - 17.05.2005
Zvezanih rok se nemočno oziram
k tebi iz ječe, v katero zapiraš
me vsakič, ko znova nadeneš oklep
in s svojimi mislimi izgineš...
Beri dalje...
-
09:08 - 30.08.2008
Zlate stopinje so v pesku ostale,
V iste stopila ne boš več nikdar.
Čez hip že jih vode utvar bodo sprale.
Zaka...
Beri dalje...
|
|
|
|
|