Smrt, težka, polžasta zasledovalka,
minljivim tkalka mreže večnosti,
brez razgledov razlezena praznina,
ponosna davež,
ki požel...

Prijatelja imam, slikarja
po poklicu, ki mi večkrat pravi:
"Bilo bi bolje, ko bi svoj foh ostavil
in se iz...

Ko stisnem te k sebi
in te prekrijem s poljubi
niti v mori si ne morem zamisliti,
kako bi se počutila ob tvoji izgubi.

Bodi ob...

večerna Ljubljana
magija ti sije z oči ...

kako ti lahko po petih minutah
povejo, da si moten, če nisi?
samo...

Ko sem v vodi opazoval »morskega metulja« in razmišljal o simbolu
preobrazbe sem se spomnil na dva metulja, ki sem ju srečal pred leti
Beri dalje...

Pred seboj imam še celo življenje,
pa mi ga ne pustiš živeti.
Čaka me jutri,
a tja ne znam priti ...

Kar je bilo,
je prešlo.
Le v Bogu ostane spomin.
Vse kar je se razblini.
Delo, trud, ljubezen, sreča...
...

Tiho tiho vame vrže kamen.
Zadene me in kamen
se zarase z materijo moje biti,
zlije se s krvjo in mesom.
Postane jaz, a jaz ne ...

Ko v Malih nebesih se vnel je prepir,
koj Oče Nebeški odšel je na pir.
Mama Nebeška in Sestra Tep...

ob mojem prestolu
trije prazni stoli
na njih sedijo