V tej graščini brez stolpov je vsaka sekunda mojega življenja že določena.
V tej graščini brez vladarja si krojim usodo.

Napičena vedno izničena moja višina
Plava po globini tvojega reza ki se ne zeza
Z ljudmi kot smo mi se svinjajo smisli

Nisem del modrine te slike!

preširoko kotalim svoje besede
ko iz mošnje cedim preživete oblike?
se z lepo živa...

Tako: zdaj vstanem
in grem.
Korakam, nato tečem,
se ne ustavim,
nočem, ne smem.
Naprej grem!

V sveže zapiram svetove svoj up,
človeško oko jih zaznalo ne bo;
divji rasizem, izpostava, poljub,
zabris koreni...

Tableto za tableto
goltam.
Da bolečino pomirim,
da lažje živim.
Se sprašujem,
kdaj prenehalo bolet...

Z več osebne sreče,
v novo desetletje.
Manj domače ječe,
se izpolnijo naj želje.

Desetletje krea...

Moj prvi žarek svetlobe
Pogrešam te v temi tega kota
svojega odpadnega vesolja
Še kristali krvi bi bili lepi
v soju tvojega pog...

Hoče kdo z mano tekmovat,
skupaj z mano gate prat?
Po njivi krompir sadit
in po delu se obrit?...

Beri dalje...

Zakaj ti nismo podobni
če smo po tvoji podobi?
Zakaj ponoči
cerkvena ura odzvanja
če sa čas v sanjah krivi?
Za...