Lebdim v brezčasju nočne ure,
čakam, da se nervoza razkadi,
a se le gosti in me budi;
umivam se v upanju, da mine.

Zasenčil boš sonce bronasti Neron
magnetnih ti čipk na telesu zavistni
krščanski demoni podtikanja smejo...

Sonce ponovno je vzšlo,
razsvetlilo jutranje meglice,
videla sem ga, bilo je bledo,
niti jutro ne odžene srčne klice....

Pod žgočim soncem krhka krila se talijo. Ti še vedno lucidno letaš čez prežagano nebo. Kristal v očeh zapustil svoje je bivali&scar...

Ali se spomniš?

A se spomniš mojih besed,
ko ležala sva na trati,
se spomniš vseh lepih trenutkov, Beri dalje...

ko se spomnim nate
vidim pred očmi megleno sliko
ne spomnim se tvojega obraza
le nežnosti tvojih ust, oči in nosa
tvoje meh...

Šel sem v gozd,
Po solato šel.
Šel sem na vrt,
Po kostanje šel.
Šel sem v morje,
Zvezde trgat.
Šel sem v vesolj...

Zbujen.
Kje sem?!
Temna je noč,
niso zvezde več daleč proč!?

Blede niti zapirajo nočno panoramo
Potaplajm se v brezčasje jutra
Spiram bolečine prejšnje noči

Moj pogled se lupi čez pejsaž v mlečnem razcvetu in se
prek razkropljenih žil razmočenega okna precejajo misli
Beri dalje...