|
|
Jesen njenih las |
|
|
|
Od mathea
|
|
Koliko stoletij že sedi na robu prepada, pod vrbo žalujko, kjer globoko spodaj teče hladen potok.
Koliko stoletij plete prosojno tkivo, z intuicijo golih prstov, dekle bledoličnega nasmeha.
Kolikokrat bo še vzdignila glavo s slutnjo, da zagleda visoko letečega Orla.
Koliko sivih ni-ti v tkivu, da spozna, da so tudi drugačni od-ti-si. Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
10:39 - 26.10.2008
Samo podoba naseljuje svet,
svet brez podobe je prazen nič,
le ugovarjaj, profesor, s katedre,
ne zmoreš podobe v zanko ujet...
Beri dalje...
-
20:31 - 07.03.2005
Mrak ta večni ljubimec dneva Zver je prekril telesi ...
Beri dalje...
-
10:19 - 13.03.2011
Gozdovi že rumeni so od časa,
kot star, oguljen ljubezenski roman.
Jesen za listom list iz rok odnaša;
ko pa...
Beri dalje...
-
16:57 - 12.11.2008
Bled obraz se je prikazal
tik pred mojimi očmi,
ko sem vozil se v tramvaju
stoječ v gneči med ljudmi.
Gledala s...
Beri dalje...
-
09:40 - 22.01.2010
Poimenovala sem te, najina ljubezen,
ne, to ne, to je moja ljubezen,
to je del mene, mojega sveta,
tu ni mesta za tebe-ni...
Beri dalje...
-
18:49 - 18.03.2011
V deželi na koncu gora,
od velike ravnine pa tja do morja,
tam, kjer so zavistni ljudje doma,
je najlepši košče...
Beri dalje...
-
21:03 - 12.11.2004
...
Beri dalje...
-
12:59 - 01.09.2010
Lahko ti govorim o življenju ptic,
o jeziku delfinov,
o vojnah brez smisla,
o vseh mojih prejšnjih življenji...
Beri dalje...
-
16:48 - 06.06.2008
Sem vprašala poeta:
"Pesnik, daj, povej,
kam naj se obrnem,
da bom zrela prej?
...
Beri dalje...
-
11:32 - 16.08.2007
Zapoj mi,
predaj srce.
Dotakniva se nebes.
Naj naju
v pekel nese.
Dragi, ne boj
se moje z...
Beri dalje...
|
|
|
|
|