Naša umetnost,
je preveč akademska.
Morala bi biti,
bolj instinktivna.

Zdi se mi,
brez id...

Mar misliš, da ne vidim,
drhtečih
ki jih nekdo je razpotegnil
v nasmeh radostni
in dveh begavih očk,
k...

Zadnji paket robčkov porabim
Razgrizem do vrha napolnjeno bolečino
Ki kot parazit razjeda mi tkivo srca
Večne...

zvita v klobčič
prepredenih misli
čakam

mačka v pričakovanju
slastnega obroka
predem dajanje

V tej graščini brez stolpov je vsaka sekunda mojega življenja že določena.
V tej graščini brez vladarja si krojim usodo.

In včasih se mi zdi,
da še zase ne znam poskrbeti,
padam...padam...nujno mora me nekdo ujeti...
Drugič pa je spet tako,
še kar ...

Na grozeče modrem večernem nebu
Se svetlika živo rumena oblekica.
Na majhni deklici visi,
Ki kakor da je ravnokar segla po zvezdi Beri dalje...

Misel se zareže v možgane,
njena hladna ostrina,
zbudi telo iz omame.

Le trenutek in je mimo,
potopim se v sivin...

Včasih, ko malce potonem,
tudi ko skrenem s poti,
takrat zloščiš mi krila,
v mir me spustijo tvoje oči.
...

Čeprav obstaja čas in mi v njem
In kar občudujemo je prosto
Kar spoštujemo spoznanje
Da vse je lahko nič in nič je vse