Ko si na tleh,
čisto nizko...

...in še drsiš navzdol...

v smrdeče globine blata

Osamljen oblak drsi čez rumenkasto nebo,
ustavi se tik nad obzorjem in se mi smehlja,
z zanimanjem bere misli tujca v ogle...

Ko se barve mešajo in se misel kali
V bistrih glavah raste med
Ko padajo glave na smetišče upanja
Le sence kažejo jim pot
Ko j...

Sij goreče sveče osvetljuje sobo,
v njej postelja, prekrita z belo satenasto rjuho.
Beri dalje...

Kako, da spet čutim prehlad,
ki sem ga pokopal pred dnevi?
Ko sem bil še sam
in sem pretakal mačje solze?

Nasmeha več ne pozna.
Ne sočloveka.
In prijatelja zdavnaj več nima
Le ta steklenica vina,
je z njo.
Kot že stokrat no...

V momljanju jutra krik slovesa
V pomladni sapi jok peresa
V senci hrasta misel jasna
V objemu večera se človek rojeva.

Šibaste veje upogljivih vrb
so božale fresko. Dom, cvetni grb
srčnega mesta. Orant se smeje
in pomežikne, odveč...

Slišati glas ki trga
skozi mojo večnost ki je prekleta
to je ljubezen, ki je zaman
to je ljubezen zamazana z bolečino in grozo
...

Preveč lahkote je v človeku
pri spogledovanju s smrtjo,
če čustva si preveč napenja
nekje v samoti z vrvjo. <...