V nočeh kot je ta, se spati ne da,
preveč je besed,spominov in tega,
da se obtožujeva midva,
o tem kdo kriv je in kdo ne,
da ži...

Debele snežinke, puh dobrote,
so trosile najine vrednote.
Malo na nos, poln nasmeh na usta,
saj so prepojene te...

Ko svila bi lahko spregovorila...

Govorila bi o ljubljenju,
ki mu bila je nema priča...

o tem, kako si sramežl...

Star sem že jaz, tvoj mornar,
ki plujem po svetu za denar.
Na razburkanem morju si te želim,
in z mislimi mojimi k tebi bežim.

Nasmeh, ki osvojil je cel svet,
pred tabo začaran poet,
z mislimi daleč potuje,
tvoje srce raziskuje.

borim se z repom
ki binglja z zidakov
zahrbtja na oblak
obešene drevesne hiške

Ima svoje ime, svoje obličje!
Sam hudič je poklical svoje biriče
v travmi noči spoznanja laži dejanja,
ki se ponavlja. Beri dalje...

Sediš nekje in čakaš.
Čakaš uro.
Gledaš okrog.
Polno je polnosti,
toliko praznosti.
Toliko vsega.
In vendar ničesar. ...

Azur na trepalnicah poljublja
akvamarin na vratu. Izgublja
se ledena kocka, nje kraljica
žrelo vodi med prosojn...

Blizu so šumele
tvoje misli
kot nikdar poprej
so me zadele
daleč v naju
...pa že takrat slutila
sem, da bom na kraju&...