Tistega sončnega dne v februarju,
ko bil sem sam, zapuščen,
taval sem po mestu tem,
zmeden in osamljen.

Ovita v temo zrem predse
in z mislimi kakšen je,
ga čakam ,
da pride od tam,
da me poišče
in da ne bo kot jaz več sam...

S prsti si me božal ti,
Potem že z usti.
Oh to poželenje,
Strastno to hotenje
Potem sem še jaz na vrsti.
...

V soji temne luči
se poigravam
z mislimi.
Kot kresnička,
ki leta okrog
brez smeri.

Odprla dlan je vila srčna , rodilo se je dete,
podarila ji bo v življenje mnogo zdravja, sreče...
sladak nasmeh, solz ...

...

Razpeta med dvema svetovoma...
Eden me obožuje,
posveča mi vso
svojo pozornost, ljubezen;

Mnogo laži, mnogo skrivnosti, trpljenja in solz prelitih o tebi. Izdajalske duše, nešteto ran, bolečin, ki mi jih zadaja vran...

Za skupno dobro!
Ja!
Oblak prahu in kava.
DA!
Omikanost...

???

ker sva
deterministično
nelinearno
neregularno
nenaključno
sistemska