Ziba se sem ter tja
to novo življenje.
Mokra je posteljica,
obdana z mehkobo ter toploto.

Beri dalje...

Jesen že trka nam na vrata,
na vrtu jabolka zorijo,
tak' sočna, slastna se mi zdijo,
ubrala eno sem za brata.

Ženska roka nežno boža
vse - od repa do ušes -
dlaka črna, bela koža,
pa še kakšna pika vmes.

zgradil bom mostove
prečkal reke
lovil ptice
pisal pisma
prijateljeval z vsemi
izigraval sireno
našel kovače

Se vsedla je na krhke stole živih,
kot že mnogokrat prišla je na obisk.
Krik cenen, zamolkel grom, ne zgrizen vrisk Beri dalje...

Na raztrganem oboku
Večernega svoda
Sij tvojih oči riše
Senco plezalke.

Dolge prste ima,

...

Vse je že pospalo,
lučka le še tu in tam brli,
kar še ni oralo,
tudi zdajle ne tli.

Tok se je ustavil preoblike...

Kresnik bo.
Opilki srca.
Sveti nekje
znotraj teme.
Ne bo nosil rož.
Orhidej.
Orhideja = modo.

Ležiš tam,
kot ovenela vrtnica,
posušena,
brez zrelih znakov bitja.
Pomoč ne zdi se smiselna,
ti...

pajčevinasto krilo nosi
splavarka mojih misli tokov
bosoroga