|
Vezi etra med ljudmi
in vesoljem elementov.
Besede v umu se zgostijo,
iz pomena senc strmijo
obrazi vzporednih svetov.
Prijateljstvo je ogenj biti,
ki gori v srceh izbranih.
Kaj morejo mi obljubíti
trenutki v objemih skriti,
zvrtinčen prah poti ubranih? Misli so kot slap deroče;
podobe padajo v kaskadah.
In pršenje hladne vode,
vliva občutek mi svobode,
zaupanja v tvoj topel dah. Glas kot trepet zraka nežen,
besede prave govoriti zna.
Iskrenost, ki sem je deležen;
vsak pogled globok, bežen,
bolj kot jaz sam me pozna. Zemlja mehko hrepenenje;
v rjuhah njenih bova spala.
Naj dolgo, kratko bo življenje,
smrt zasluži si čaščenje,
ker si večnost sva izbrala. Ko meso se razkroji,
ko odvije se spirala,
v soju zvezdnatih luči,
skupaj bova v večnosti
sanje upanja sanjala. Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev) |
