Kome da uputim svoj pogled,
da li nebu koje vječnost nudi
ili magli u kojoj izmiješane duše plove
...

Polili smo se s črnilom,
razmazali ga,
v vsak kotiček svoje bele biti,
naivno, vdano, nemočno.

Zdaj trohn...

Kot pretkana senca
spet groziš
z očmi divjine
in z obljubo vetra.

Ne veš,
da nimam več slik
ni...

strah,
še enkrat,
še zadnjič,
pozdravim s svojo preluknjano tišino,
ki se obleče v nasmeš...

Objema me življenje, hrepenenje,
sončni žarek upanja,
toplote pri srcu,
utrip srca.

Poslušam,
torej se...

Ko svet obdane noč
in vrata se zapro
ko se luči prižgo
in zvoki večerni zapojo
ko pojenja vrišč otrok
in sonce...

Utrinek zvezde,
plaz svetlih, iskrivih idej
lune ne zmoti.

Prihajajo in odhajajo
male in čudne,
morda iz strahu
ali iz nemoči,
včasih besne,
včasih tihe.
Iz noči proti jutru, Beri dalje...

Čisto sama,
v tem svetu,
borim se naprej,
krepko je to spoznanje,
da sam si,
nikogar ni,
da zjokal na r...

V oddaljeni sliki
tvoje zabrisane zavesti
lebdi bela meglica
zatrtega spoznanja.

Z dr...