Jaz sem nič.
Sem milni mehurček
v prostoru vesolja.
Jaz sem nič.
Zdaj sem,
zdaj me ni.

Vsakdanjost popoldneva,
ob polni uri zardeva,
poboža mačko, se ustariši leva,
spominja se starega hleva.

Midva sva popoln par;
brez snemalcev in ekipe.
Sva scenarist in režiser,
brez stroškov in brez elite.

Sem utrujen, a vem,
da moram dalje sam,
nositi življenja križ -
brez žalovanja.

Odpiram okno ozvezdja,
katerega ne poznam.
Vanj se vselijo
nepovabljeni,
katere ne poznam.

Tako enostavno je napolniti zrak z dimom in melodijo,
prestreči note, še predno zapustijo sobo.
Ugriz. Udarec. In krik...

Hudičevo seme si vame vsadil,
tiho, počasi in nežno si to naredil,
zdaj raste in se širi po mojem telesu,
lepo mu je kot v d...

Morala sem narediti nekaj veličastnega
tistega karirastega dne
s premočenimi čevlji,
da je bog zamižal na obe o...

Veter ti ponoči ni razmršil las
ko si v naglici prihajal pome
Nežni snopi dežja
so ti oblekli telo v pričakovanje

pol ure.
skope pol ure mu odmeriš za stvarjenje sveta.
on rodi ovco v tem času.
blejajočo.
umazan...