Poglej me: človeka
hodim po prahu
hodim sam po prahu
ki ostane od ostankov
totalno sem že skurjen
vsi ostali s...

Noč slepo prebija oranžna svetloba,
žareče predore ustvarja, neskončne.
Sij reže v nebo prek vidljivosti roba
p...

Odišavljena z minljivostjo
ležem v posteljo,
ko se zdani
padem v objem dnevu.

Hodim, hodim po ravni cesti..
Kar naenkrat.
Kilometrske stopnice strme navzgor.
Vzpenjam se, vzpenjam.
Ni konca. Ni cilja. Vsa...

Dlje, ko si,
večkrat se spogledata,
ko ti nenapovedana jemlje najdražje
in te pusti samega.
Brez milosti...

Zakaj včasih je tko težko živet
k en sam dan se vleče k ceu let
zakaj, k vse bi lohk tok u izi blo
zakaj? Kam lepo življenje je u...

Te sanje so sladke. Presladke.

Dotikaš se vsake kaplje mojega telesa. Spij me, ker boli. Boli, ko se moji nohti zajedajo v tvoj hrbet. Ko se ...

Zapele, parčkajo se spet,
prisluhnil sem jim ves prevzet,
ženijo se, nam pravi običaj,
gnezdijo, žele si narašč...

Doroteja sanja
rimske vozove,
srebrni prah.
Sanja belega samoroga.
Njega na njem.

Pot. Čutim jo na ozebli koži. Riše pisan zemljevid.
Mehka, topla, nežna se odseva v konicah oči.
Boža me, poljublja. Vabi.
Ni del m...