Kot črni papir je zavita omama
že skoraj pozabljena dobra je hrana,
zdaj ni jedača in ni več krompir
zdaj imenuje se vse to ...

Še eno poletno popoldne
v Ljubljani
belem mestu

Sedim na balkonu
in ugibam, kaj počnejo ljudje v bloku prek dvo...

Je eden tistih dni...

Narisal sem pikico na papirju,
malo, komaj vidno,
enako, kot se počutim.

zažrl si se v kosti
ne pretakaš se samo po žilah
in tvoj dom ni v moji krvi
čeprav le ta prenaš...

Pogled od zunaj.
Raztelešenost trenutka
nizko lebdečega objema časa.
Malikovanje slepote,
gradnja pregrade,
obešanje zasto...

Jaz nočem zares leteti,
priti na vrh, osvojiti nebo,
jaz hočem samo živeti,
samo,
in nič več kot to.

Kot smet,
v svoji nemoči ujet,
že spet...
Poet?
Med nebom in zemljo,
na križ življenja razpet!
Nemo,
brez besed,...

Dva vodnjaka oddaljena vrh zemlje sva.
Dva vodnjaka oddaljena od sanj,
ljubezni polna kot čebelji panj,
polna v...

Me ni
Ko si, me ni
Ker te videti nočem
Me ni
Tudi ko si
Raje odidem tja
Kjer te ni

Plešasti Janez,
Kranjce peče.
Zavisten danes,
pesek meče.

Danes pesek,
včeraj polena. Beri dalje...