ko veter mi prinese rdeči vdih
in  žarek  zdrsne  po nasmehu
neba  odmev  ostane čudno tih
da iskri...

Brez obljub se gruda vzdiguje
jo človeka napuh pomiluje.
Čaka. Čaka, da se zanjo
v prah daruje.

Pisarna.
Mir in tišina ...
Komaj slišno tipkanje.
Šumotanje umirjajočega se
prometa.
 
Preblisk.
Nemi...

Šla bom čez polje, čez sivo obzorje,
čez reko, čez potok, čez barje, čez jez...
Šla bom po poti, po travi in snegu, Beri dalje...

Preteklosti moje spomin je opešal,
pozabil življenja igrivost,
neopaznega otroka ni nihče pogrešal...

Sedem, že svinčnik dam v roko
in pišem.

Mislim le ogrado podrem, pustim, naj pasejo se in sprva nič ne brišem. Beri dalje...

pogrešujoča
tvoje oči
morajo imeti
okus po marcipanu.

če ne je realnost
v...

Sprejmi klic
nedolžnega sprenevedanja.
Ponudi mi tišino
živalskega kričanja.

Življenje je tako enostavno zapleteno, da včasih niti ne vemo ali sanjamo, obstajamo, dihamo... vedno se prepletajo želje z resnično...

Ko polnoč bo odbila,
spet bomo dočakali,
karkoli že je to.

Spet eno novo leto,
ven iz utvar bo v...