Kot tiho se spustila je jesen
tak' tiho si v mrak odšla,
nad tabo je črn križ lesen;
v temi sveče plamen le miglja.

Lahko bi tekle besede

Lahko bi tekle besede kot potok, kot reka,
kot harmonija čarobnih trenutkov,
kot duša, ki poje, ...

Ne išči me!
Saj dobro veš...
ni treba, ni treba me iskati.
Vem, da predaleč,
a vselej n...

Napiši, če imaš hrabrosti,
da te zjutraj pojedo zveri.
napiši, če si dovoliš,
o pretekli noči, peklenskem jutru.
Piši, če tako ...

Žalostno je
moje oko,
ko videlo več
ne bo tvojega nežnega
obraza in tvoje lepote,
ki me je oslepi...

Čakam nate,
ki si
      izvir mojega življenja,
ki odhaja
      ...

Rišem vzorce na zidove mojih vek.
Pozlačene, rdeče, kičaste. Nasičene. Barvne.
Naj se preslikajo na moje mrtve oči.
Da spremenijo mi...

Vsa moja predrznost me
reže na koščke,
misli brazgotinijo pod duši,
ljubezen je tako lep privid,
rada bi ji bila podobna...
Beri dalje...

Je živa.
Na njenih stegnih sled potu,
v očeh punčka ranljiva,
na ustih idov poljub
in želja po ženski.

Modro nebo. Lokvanj in bori.
Trsje, meglica se pne nad vodo.
Tiha, zamišljena sama ob bregu
vode dotakneš se n...