|
Ubita ležim, vendar diham.
Spet tako zelo boli.
Potrebujem ljubezen,
sebe, tebe, njega.
Ne morem več pisati,
Ubija me vse!
Ne morem zaspati,
saj lahko veliko prenesem,
nisem še umrla.
Tvoje besede me stresajo
kot elektrika.
Greš, zaradi njega.
Zanj bi umrla.
Jaz bi zate in zanj.
Moje roke te ne morejo
več ustaviti, niti udariti.
Še kričati ne morem,
ohromela sem.
Reže me, ubija me!
Zakaj tako boli?
Ti in on.
On je bil moje življenje,
moja ljubezen.
Kako naj zdaj živim?
Vedela si za vse,
za vonj njegove kože,
za okus njegovih solz.
Si hotela poskusiti
kako je z njim?
Si hotela poslušati
pesmi, ki jih je pel
samo meni?
Si hotela maščevanje?
Si hotela uničiti, razbiti
čašo, iz katere sem
pila ljubezen?
Porezala me je.
Po dlaneh, do licih.
Če bi mogla bi
jokala kri,
se vrgla v prepad,
letela do pekla,
se ubila in zopet živela,
si izbrisala spomin.
Samo, da ne bi bolelo.
Boli ljubezen, on ti …
Kako si mogla?
Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev) |
