Je prazen lonec domišlije, čakam da bo poln, da se zlije po papirju, da plaval bom kot čoln, po morju poezije.

Povej mi prosim, kaj naj sedaj,
ko se daljava posmehuje samoti?
Ko se zvezde razsute povsod
ne srečajo niti ponoči.

Beri dalje...

Odeta v lupino,
krhko, a neprebojno.
Znova bi se rodila,
zapustila ovoj zapora.
In se predala.
Jaz sem kriva.

Krvava reka solze lila,
iz solz vino naredila,
vino,
da opoji krivca bolečine,
krivca,
ki iz spominov ji ne izgine. <...

senca soncu
strast
*
jaz tebi
past
*
veter ptici
ladja
*
sonce meni<...

Bolečina.
 Umirava,
 kot odzvanja dan v bližajoči se noči.

Zakaj?
 Ne dojamem,
 kaj hočem...

Jaučem i drhtim, jer me boli…
Bol je to drugčija nego one,
Što jih susrečem svaki dan,
Kad prolazim kroz život drugih ljudi,<...

Po vsem telesu gorim
z modrimi plameni

Minile minute, ure
dnevi, meseci, leta
odeta v čas
se sprehajam po
starih poteh
ob starih vodah...

Misli lepe spremenile so podobo,
podobo ki včasih navdihovala me je.
Sedaj tukaj so drugačne misli.