Prijatelji odhajajo, ostajaš sam.
Ne vidiš jih,  a jih držiš v spominu.
Prepoznaš jih, oni te ne vidijo.
Ostane...

Po tihem parku,
premočen z mesečino,
sprehajam senco.

Pišem pesmi zanj,
pišem, a vsak dan manj...
Pišem, ker ne morem tajiti,
a hočem pozabiti...
Poza...

Na dvorišču pod priprtim oknom
Hrepenim.
Kličem te.
Tvoje ime sklesujem v skodelico čaja.
Vezalka ljubezni ovi...

Rada bi vam povedala,
o cvetočih travnikih in neskončnih dišečih poteh,
ki vodijo skozi gozd do osamljene jase,
kjer se nemočne srne...

Tanka linija, 
gladkih, gracioznih smeri,
nežnih, idealnih črt, 
podoba živega boga.

Dve grajeni za ples,
...

Nikoli več ne bom občutil
tistega strahu kje si?
nebesa so te vzela,
ostal je le spomin...in tebe več ni.

Ležijo na hodnikih
stisnjeni ob steno
v vrsti čakajo razparanih trebuhov
kjer se pasejo neizpovedane besede Beri dalje...

I.

Objel sem rože.

Z rdečimi cvetovi
se odpirajo človeške dlani.

II.

Ti, bleda n...