Solzà podoknica
prikliče podobo Jasmina,
v šop gostih
črnih valov vpetega.
Tipajo oči svit...

VSE JE NIČ,
NIČNO ZGUBLJENO,
V NIČ SE PODALAO,
KER SE JE BALO
TISTEGA OKROGLO
OGLATEGA NIČA,

Poletela je čez dol bregulja,
osipa se še zadnja češulja.
Mraz dahne skozi sključeno jesen,
nejasna izmuzljiva ...

Je sreča vila brez postave,
toplota v zlati barve vre.
Odhode slikaš skoraj prave,
če vidiš s srcem, nič ne umr...

Ne, dve črki, svet se podre,
soglasnik, samoglasnik ničvrednika.
Iz dragih ust povžroči, srce se zapre,
človeka...

noč je mlada
in v postelji je nekam čudno prazno
film molči
in muca je zaspala
v naročju
kjer tebe ni...

Preko bele poljane
letele so vrane
od vina nažgane.

Nihče ne ve kako,
nihče ne ve zakaj,

pohiteti moram z umivanjem zob
doseči hočem ne biti polna usta pene ko pozvoniš
kot ob zadnjem soncu ko so moje ustnice postajale
Beri dalje...

Kot da bi jokala,
se topi, od nje kaplja...
Iz pod strehe je oživela,
vedno krajša je, nemočna,
spreminj...

Gozd v mesečini.
Po njem sprehajam sanje,
ob spremstvu sence.