|
|
Meje |
|
|
|
Od Matej
|
|
Veter ti v laseh nagaja,
sonca sij, nasmeh izvabi.
Žalost vso pustiš pozabi,
naužiješ dneva se sijaja.
Vsa narava se predaja
ustvarjena je tvoji rabi
v naročje svoje srčno vabi
sestra tvoja ti postaja.
Priroda naj ne bo ograja,
naj ne bo orodje zlobi
saj v tej naši hudi dobi
se lepota zdi kot kraja. Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
18:11 - 25.02.2008
Lahko bi tekla
po neskončnih prostranstvih
tvoje mehke duše
in prišla do konca
pa ne bom
...
Beri dalje...
-
18:25 - 03.03.2008
Lepim se na ideje
magnetno privlačnost pričakovanj
velikih umov in toplih src
njih, ki ne razumejo.
Lepim se&n...
Beri dalje...
-
10:47 - 30.12.2004
Naj vstopim vanj,
še enkrat in še neštetokrat,
v to ogledalo sanj….
Gledam in se čudim,
saj tukaj sem že bila,
to ka...
Beri dalje...
-
16:16 - 26.12.2005
Sreča ima dve sonci
in nasmeh okrog oči,
v roki dve pikapolonci
in vse zvezde ob polnoči. ...
Beri dalje...
-
00:06 - 28.08.2010
Zopet sem zašla,
blodnjaki moje duše
so polni teme.
...
Beri dalje...
-
17:39 - 12.10.2007
Samotna bolečina brezupa,
navzven ne povzroča hrupa,
a vendar navznoter ideja obupa,
ki razžira in to brez prav...
Beri dalje...
-
23:01 - 09.11.2005
En, dva,
Tri, štiri, pe(d;t)...
reši vseh pregreh...
šest, sedem, (o;v)sem
daje smisel keh... ...
Beri dalje...
-
10:41 - 13.03.2011
Scvrti smo, gospod,
scvrti in scmarjeni.
Že prismojeni, gospod,
med sabo sprijeti kot bi bilo meso <...
Beri dalje...
-
10:53 - 28.12.2007
1.
V rosni cvet razliva svet
ob svitu prve žarke.
Še mnogo bo poteklo dni
od de...
Beri dalje...
-
10:13 - 07.05.2011
...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
