Noč svoje lovke čez mesto razteza,
izza vogalov se plazi nemir,
piš s prazne ulice listje pometa,
le mrak in ti&sc...

vsak travnik skriva osate
zelen prostran odtenek
vmes so drobne spominčice
kjer miluješ oko in duha
vsak človek skriv...

tvoji prsti so
notno črtovje mojim stokom
ljubiš drugače
ljubko in ritimično
si jemlješ moje kodre
Beri dalje...

Let štirideset skrival svoje cice
je brat Smaragdus pod meniško kuto,
prebil v molitvi sleherno minuto
v varstv...

po tisočih dnevih
brez trohice slabe vesti
začenjam
misliti na sanje
brez konca povedane
v meglenem popoldnev...

Ne boš me videl jokati,
veš, res ne bom žalostna...
Le včasih, za zaprtimi vrati,
se nekaj v meni...

Tvoje telo je
tisoč in ena barvna ploskev
mozaikov svetlobe.
Tipljem skozi zabrisane slike-
rada bi te prebrala.
Beri dalje...

...

Enkrat na sedem dni umrem!
Več kot šest dni živet ne morem!
Al' ne smem?!
Osemkrat na pet dni ga grem srat!
Devetkrat na štiri ...

Spomladi se pesmi zbudijo;
zlivajo se v zeleno melodijo,
šepečejo si ljubezni besede
in se prelivajo skozi skrivne po...