Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
podiraš me s keglji kakor na bowlingu zakaj tekmuješ z mano in mojimi obrazi upiram se vsemu tvojemu a še vedno me mamiš
in ko zaprla bi vsa vrata za sabo tvoj duh se plazi in kriči za mano potresi in plazovi v moji glavi ubijaš me ali ne vidiš tulipanov okoli ko se pojaviš ali ne okusiš kislice ko odideš
trdnjava se podira koščki mozaika vdirajo zemlji streho egoistično me primeš in izgineš
najraje bi te polila z vročim kropom! spotaknila sem se ob nezaceljene rane ob tisoč glave množice ki so buljile vame
grozeči vsakdani preživeti v sobi zatemnjeni z ruletami črne barve sanje, kje ste
in vsakih pet minut padem s postelje na s solzami umazano preprogo tisto trganje in požiranje sline uničevanje svoje lastnine ( tvojih slik, zje**** nate spomine) iskanje kisika v kotičkih bruhanje in histerično smejanje ( = jokanje)
svoje plišaste igrače z njimi sem se igrala kot takrat ko sem sanjala da sva na morju sedela na drobnih kamnih in opazovala ljudi mimoidoče kako so čudni in se grdo držijo midva sva bila srečna in se smejala drug drugega žgečkala
me je Medo začudeno pogledal zdelo se mi je za trenutek da je oživel in takrat se je razum zavedel da te ne bo več nazaj
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
