Napisal/a katjica, v nedelja, 31. jul. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

podiraš me s keglji kakor na bowlingu
zakaj tekmuješ z mano in mojimi obrazi
upiram se vsemu tvojemu
a še vedno me mamiš

in ko zaprla bi vsa vrata za sabo
tvoj duh se plazi in kriči za mano
potresi in plazovi v moji glavi
ubijaš me
ali ne vidiš tulipanov okoli
ko se pojaviš
ali ne okusiš kislice
ko odideš

trdnjava se podira
koščki mozaika vdirajo zemlji streho
egoistično me primeš
in izgineš

najraje bi te polila z vročim kropom!
spotaknila sem se ob nezaceljene rane
ob tisoč glave množice
ki so buljile vame

grozeči vsakdani
preživeti v sobi
zatemnjeni z ruletami
črne barve
sanje, kje ste

in vsakih pet minut
padem s postelje na s solzami umazano preprogo
tisto trganje in požiranje sline
uničevanje svoje lastnine ( tvojih slik, zje**** nate spomine)
iskanje kisika v kotičkih
bruhanje in histerično smejanje ( = jokanje)

svoje plišaste igrače
z njimi sem se igrala
kot takrat ko sem sanjala da sva na morju
sedela na drobnih kamnih in opazovala ljudi
mimoidoče
kako so čudni in se grdo držijo
midva sva bila srečna in se smejala
drug drugega žgečkala

me je Medo začudeno pogledal
zdelo se mi je za trenutek da je oživel
in takrat se je razum zavedel
da te ne bo več nazaj

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)