Lahkotno hodim.
Mirujoče jezero.
Bled v mesečini.

Mirno gladino
vznemiri odsev tujca.
Voda ni mrzla.
...

Spet Laura, dekletce mami jezi,
nič kaj lepo, da vedno kriči,
ko umazanih rok k jedi hiti,
prav malo ji voda...

Na nebu biseri se lesketajo,
po pobočjih brije rezek piš,
toplina tvoja me prevzema,
poželjiv je spev telesa,
odloživa vsakdanj...

Ležiš ob meni
kot kup prežvečenega mesa.
Z jezikom drsim po svojih ustih,
po zobeh, po dlesnih, po nebu,
iskoč e...

O Velenje moje mesto drago,
kjer preživljal sem mladost.
Zame sreča in prostost
bili sta le navadno blago.

Preletim gorovja razuma,
se ustalim v osrčju naključja,
uničim neobhodljive misli,
poslušam odločitve trenutka.

Tako gledamo na ta leta,
kod da so temelji.
Potem pa nekaj pride-
venomer prihaja in jih maje.
Zato namesto
da gradim...

Senca je različno temna.
Odvisno od stopnje
srepenja praznih zrkel
pomnoženo s faktorjem razuma.
(ko sen...

Si kdaj hodil in
razmišljal in nikakor
razumel?
Si kdaj gledal in
nič videl?
Si kdaj poslušal in
nič slišal?
Beri dalje...

Osamljen oblak drsi čez rumenkasto nebo,
ustavi se tik nad obzorjem in se mi smehlja,
z zanimanjem bere misli tujca v ogle...