solza, ki jemlje obliko
najinih teles, ko plavava mrtvaka,
navdihuje ločevanje od Ikarusovega
leta, z valovi vodi k navidez ...

realno se prepleta z nerealnim vendar obstoj teži k preživetju dveh teles po nadaljevanju vrste ne bežita in ne mižita s solzo v oče...

Sploh čutil ne boš, ko krila ti nežno bom zdrobila... Da bi k sebi za vselej te privila, te pred tem krutim svetom skrila. -Da bi te ljubi...

Čakam te.
Čakam te in mislim nate.
Mislim, kako bi ti povedal,
kako bi ti napisal,
napisal tisto, kar čutim,
tisto, kar si...

Tvoje starše tikam.
Moj pes te ima raje kot mene.
Podrobno poznam vonj dlak pod tvojim popkom.
Z mojimi lasmi si redno zaupa...

Dekle še,
petnajst let staro
v soncu blešči njen se las,
dviga v nebo se do ptice,
ki poje kot zmore ji glas.

Upanje, sreca, veselje;
to so viri nasih sanj
nesmisel je pokopan,
dusa si zeli pocitka in lepih sanj.

Vrzi svojo knjigo v puščavo
naj ti prah pove vse.
Vse tvoje misli in vse kar je ostalo
prepustiš ...

Le kdo bi ne želel ga videti, spoznati,
naužit bregov, lepot Ljubljanice se hkrati,
morda celo da vidi Urško v lice, Beri dalje...

Spet sem bolečino,
žalost,
tega večera v pesmi pretopila,
izlila,
vsaj za trenutek lažje mi je.