Zacvetele, srca vnele so poljane,
pogled krasile bodo polne omame,
ko maj v cvetju jih bo še okrasil,
ljubezen ...

Abeceda kamna
je izklesala dušo hiše.
Višina neba
nad zadnjo željo...
žerjavica
in lovorj...

Lisasto pogorje sanjaš,
ko srepo zreš v lastno perje.
Med raztrošenimi iglicami rdečega bora,
obstoj si useda...

Na kruh si
namažem
zvezdni utrinek
poln
črnih saj
usedline,

Kadar zaspim,
se v sanjah zbudim.
Najraje v sanjah živim,
saj tam, ob njej stojim.

Ležanje s teboj v trdni temi med zemljo in nebom, 
goli telesi, pokriti duši s  prepletenimi besedami...
in...

Vseskozi potujoč med zimo in vročino,
kot grad, ki tam stoji že stoletja,
večno ignorantski, večno stoječ.

*
vran
črn vran sem
sedim na veji življenja
kličem in čakam

Želje po miru in spokoju
čutim v sebi, a ju še ni,
ne počutim zato se nič na boljšem
tudi v meni je iskra, ki rada vrešči. Beri dalje...

Narava se dela norca iz mene.

Vsa obupana sedela na balkonu
in kričala na luno, ki mi noče nehati kazati jezik...