Prelep je svet ki me obdaja,
kot da čutim vse lepote raja,
morje, najlepši sončni tam zahod,
za čim bi hrepe...

Videz. Spomin.
Nekje sem te že videl.
Vest, barve, obleka...
Kdo si? Iz kod si?
Lepa si.
Vem, da te poznam...

Ne morem iskati sanj,
izgubljenih v nevihti nebes,
na smetišču zarjavelih želja.
Tam je kraj za njihovo spanje.

Zlati rez razreže najin vek,
rez naravnost skoz razum,
še zadnjo pamet mi odstrani
in drugi rez kar čez pogum
mu spet dovoli...

Včasih bom rob brezna
in ne boš vedel,
da stojiš na robu prepada
in ti ne bom pustila trkati na moja vrata
Beri dalje...

Morje je izvabilo violini
harmonije,
ki so kristali,
zaznamovani
s poetiko vsega bivanjskega.

V osamljenem parku,
med drevesi,
grmovjem,
v globokem mraku,
tam bolečina je vecja.

Lebdim po vesolju samote,
čakam Nate,
da se naužijem nevidne lepote.

Tam postavaš
kot vedno.
Stojiš
in moje srce te opazuje.
Razmišljujoče te gledajo moje oči.
...

Gledam te kako mi prilaziš...
te oči..divota, tamne a sijajne ko noč u augustu krcato zvjezdica. Skoro sam i zaboravi...