Križem rok sedim brez veze,
prav nemarno se mi zdi.
Pogled usmerjam v dno proteze,
ki iz lončka se smeji.
Beri dalje...

Vse mi jasno je,
ko se jutro prebudi,
jaz odprem oči,
sonce visoko na nebu visi.

Jutranja rosa ujeta
v žarek sončni
travno bilko pozlati.
Ujemi ta trenutek zase,
lep dan ti naredi.

Zrcalim svoje misli v nebo.
Čutim trepetanje zvezd.
Njihov strah.
Črnina mojih zenic potemni nebo.
Zvezde popadajo na tla.
Beri dalje...

ujela sem prelepo ptico
jo zaprla v kletko zlato
in ji nudila vse kar potrebuje
v začetku ji je godilo
da skrbim le zanjo
...

Še nekaj besedic že spet,
pol pa požanjem še zadnji cvet,
še nekaj besedic zate,
aishiteiru…

Beri dalje...

Mamo kmetijo slavnih in garažo slavnih.
Mamo na koncertnih odrih kupe bejbik mikavnih.
Mamo Turka za predsednika in Srba za župana....

Po izmiku dotikom je jutro tiho in samotno.

Opazujem te iznad črnega zvezka...

Živeti....
Kaj je najlepše pri tem?
Popolnost?
Toda kaj je v življenju popolnost,
ko pa se vse enkrat konča?

Poiskala sva v noči
skrite poti,polne dehtenja,
omame...
Spletla sva trdne,globoke vezi,
ki nama celijo rane.