| Napisal/a *Roberto*, v sobota, 06. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Bela rožica stoji,
na peščini večnosti,
na peščini mrtvih fac,
ki blede so kot mraz.
Bela rožica mogočnosti,
bela od neskončnosti,
od neskončne samote,
ki uničuje njene ote. Bela rožica sedaj,
mrta se zdi,
mrtva in pozabljena,
pozabljena,osamljena. Na peščini vlada mir,
piha sapa,pada dim,
pride barven kavalir,
in razkaže novi sij. Kavalir je tam sedaj,
čuva ta ljubezni raj,
ki bilo ga ni do zdaj.
Ljubi rožico sedaj,
večno in za vekomaj. *Roberto*
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
