smrt golobice
veter suši njeno moč
pesem odpeta

Čudno je.
Soba gori od tišine.
Postelja diha enako kot ti,
prisloni name svoje ustnice,
vzame mi izdih,
...

Po nežnem rumenem cvetu
Je zdrsnila bistra solza
In odplaknila nič hudega slutečega žužka –
Nocoj ne bo zabave.

Telesa
Odbijajo in privlačijo se v krog
Preprosto je zadonel starec, o katerem sva sanjala kot otroka
Iz doline pod goro<...

Prvi dan.
Padel v vodo.
Ne znam plavat.
Krik na pomoč.
Nihče ne sliši,
nikomur ni mar.
Utapljam ...

Brezčutne rezine kamenja
molčijo v ravnovesju.
Rahle vode
izmivajo sklede časa.
Za vrbami je nebo napeto
v lok...

V kolikor si ne priznaš, da tudi ti si isti…
Da tvoja pota so le laž, privid na modni pisti…
Nikoli pač ne boš dognal, le bre...

Nisem tukaj v čakanju na propad,
na pro-pad v vsem svojem blišču ...
... izučenem padanju na dno ...
Ostro gledam ne-pro-pad ...
Beri dalje...

Budim mesečino
Nevihta trese prezeble ostanke sanj na verandi
Polnoč še ni pognala listov
da bi se skrila v zelenkasto zavetje