Nikoli več nebo,
tako lepo, kot je bilo,
ko skupaj sva bila,
ko samo ti in jaz sva obstajala.

Vidim jo na ulici, ko sama se sprehaja,
jesenski veter mrši zlate ji lase,
domov hiti, saj sonce že zahaja,
le bežen trenutek in izg...

Ali cvet nevednosti iz nič požene?
Ni li spoznanje tista čudna zveza,
da iz ust izgine zadnja še pretveza,
ki žalost mi in upanje pr...

Svetloba jutra,
se skozi roleto plazi,
izriva temo...
V poltemi opazujem tvoj obraz.
Dobro znane poteze so mi,
gubice okro...

Čez stopetdeset let ne bo
več nobenega od nas na svetu.
Razmišljam, kako minljivi smo.

...

Blodim po
navdihu trenutka,
ki čaka na razplet
neprehojenih korakov.

Poišči sam sebe,
podaj si roko
in se sprehodi po gozdu,
čeprav v njem raste osat.

Hipoma sem dojela,
da napačno nit sem ujela,
ko tebe sem sprejela,
se v probleme sem ujela.
Ko si odhajal sem jokala,...

Ptica sem - letim.
Sonce sem - grejem.
Veter sem - božam.
Violina sem - igram.
Roža sem - rastem

Jz nism normalna,
ne najdem besed,
ma jebeš moralo, tak je ta svet!
Ka mi kdo more,
če preveč kadim,
Beri dalje...