Ko sredi noči zazrem se v nebo,
oblačno in mračno kot moje oko,
se sredi neba, prav tisti hip
utrne zvezda, utrinek, navdih.

ko s sanj trgaš moje listje pozabe
žgoče, rdeče od hipne naslade
si sebi skrben, pazljiv, skoraj pozoren,
tvoj dotik še ve, kam,
Beri dalje...

Kdaj pojdeš z gorè,
ne hodi zaman,
saj tam, kar ti gre,
sanj tvojih snovati; takisto
resnice so dalj, Beri dalje...

Se še spomniš,
tvoj obraz,
tvoje telo,
ob tebi jaz.

Sem luč sveta
in rudnik zlata.

Sem jutranja zarja,
ki nov dan oznanja.

Sem zvezda na nebu,
ki sveti vse noči v letu.

Minile minute, ure
dnevi, meseci, leta
odeta v čas
se sprehajam po
starih poteh
ob starih vodah...

Le pesem sem tvoja..
Sladka muza,
tvoj srečni oblak
skozi sonce razpet..
Tvoja misel sem
in ves Verjemi
za tvoj...

Poskus prignan do skrajnosti
(ker ne zmore vztrajnosti)
pod privlačno silo zemlje
zapusti visoke želje
Beri dalje...

Ubij me že! Ubij me in končajva ta boj,
predolgo že traja, končajva nocoj,
vzemi mi vse, kar še nisi mi vzela,
ne pusti ničesa...

Nova beseda,
stara zagata,
star je svet,
tu nima bog brata.

Nima bog brata,
spomin ne bog...