Blažen in dišeč ropot,
trušč mladih src je svet,
nasmehi polni nemira
in solzne oči odrinjenih.

V bele višave dvigajo se skrivnostne meglice,
vsaka od njih svojo dušo nosi..
Zlat prah se vsuje izpod peruti bele ptice...

On ne piše pesmi.
Ne berem popisanih listov,
saj pisem ne naslavlja name.
On ne kriči mojega imena
...

Gledam te obraze,
otroci...
gledam te obraze,
vsi čakajo zvonec,
pustimo sedaj oguljene fraze,
danes je v...

Moja misel sredi ruševin,
ki nekoč bile so jaz.

Pogled na moja polja,
komaj vznikla pšenica, pira,
toča pripravila je za oranj...

Podoba časa se izmika,
nič se ne ve, kdaj, kako.
Izmaličene podobe se
skrivaj zavijajo v tuje kože.
Kot plašč poraza, ki s...

Ne boš me videl jokati,
veš, res ne bom žalostna...
Le včasih, za zaprtimi vrati,
se nekaj v meni...

Samo jednom i do sada posljednji put,
Nadam se da se takvo što ponoviti neće,
Bio sam ucijenjen slušati pjesnika.
Beri dalje...

Objelo me je sivo jutro,
leno, ob 4 in 30,
umirajoče,
ravno takrat, ko je najmočnejše.

V Hiši ljubezni je mnogo prostora,
je prostor za tebe, za njega in njo,
za tistega  s črno in belo poltjo,
za iskajoče pravično...