V noči opoja vname sladko špansko vino,
zaželim si stika z oddaljeno mi domovino,
ko zapreden v stkane mreže hladnih niti,
slednj...

Svilena voda s tvojih je obrazov,
name padala prek strmih skal
je morda kriva sliva zrela
ubrana s sosedovih...

Nič drugega kot zatajene besede,
pijani pogledi
in mrtve oči.
Nič drugega kot brezvestni odsevi
&a...

Trganje resničnosti,
ko se nebo cedi v valovih
na moje nezaščitene lase
v mojo nezaščiteno notranjost

iz leninove slike posrebani najbolj rdeči detajli
prežvečeni in na krtini postavljena zaseda
pride, sede in sikne:

Listje šepeče,
do klej še tako?
Kar nosiš s seboj,
nebo za vedno odšlo,
kar se je storilo...

V tihi poletni noči,
sprehajala sva se,
preštevala zvezde
in ljubila se,
oboževala sva,
te...

Rada sva se imela.
Jaz sem rada imela tebe,
ti pa sebe...

Zazibam te s pogledom,
ko plavaš v modrini neba.
Enkrat zelena, drugič srebrna,
tako postavna bdiš
nad...

Ko kdaj se bova srečala, ne odvrni mi pogleda!
Naj vsaj za hip spomin se v njem ponovno najde,
morda srce odklene, ki je za teboj postalo...