| Napisal/a Bellmur, v nedelja, 17. jul. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Rad bi ti položil
svoje tleče misli na srce.
Položil bi ti vse misli vala,
ki vstaja iz vetra.
Vso melodijo, ves ubran ritem
daljnih mest in trgov,
ki jih nosi s sabo.
Jok palme in besnenje
razvejanih oljk črpa iz žgočega vetra.
Tudi uničujoče vrtnice duha je prinesel,
da jih položi na srce.
Tebi na srce,
ker jaz ne zmorem.
Ne besede, ne pogleda.
Premajhen sem, a, val je velik.
Lahko je večji in večji,
dokler ga ne razbiješ
na tisoče majhnih kristalov.
Dokler ga ne razbiješ na trdi obali,
na svojem nasmehu.
(mos_sb_discuss:5)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
