Vila Kresnička res je lepotička,
njeni lasje so nežni kot svila,
njene oči zelenomodra laguna.

Toliko na svetu je ljudi,
meni sreča usojena ni,
livala bo kri,
ko iz glave strelil si bom skrbi!
Prijatelji...

Ali cvet nevednosti iz nič požene?
Ni li spoznanje tista čudna zveza,
da iz ust izgine zadnja še pretveza,
ki žalost mi in upanje pr...

Ne razumem ljudi, dvoličnežev...
Medtem ko obsojajo nasilje,
prikimavajo pobojem, vojnam,
celo prizadetest igrajo, pa ne nap...

Če prebudim se v tiste sanje,
kjer si živ,
ni rob sveta nikdar tako bodeč
kot tisti hip, ko se razbliniš.

Dolgi četrtek
mogoče prideš jutri
jutri bo petek
in prišla boš z vlakom
od daleč
da bi me videla

raca je neroda
v zraku glej
puščica k soncu

Modro cvetenje na sanjah
delfina, bele skale violine,
ožgane od zmrzali serpentinastih
besed, ogreva čistost preslikave
v izbri...

Dolgo v srcu sem nosila
težko breme spomina
premišljevala
kako bi se spodobno poslovila
draga prijatelja
Drago in Elvira Beri dalje...

Stojim pred tabo, kot pred vilo,
zaljubljen, pripravljen na žalost
in gledam tvoje oči, siguren v sebe,
da pod tem soncem bi...