| Napisal/a enasm, v torek, 21. jun. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Nekje v daljavi tihe noči
slišim tuljenje volka.
Luna sveti,
osvetljuje tiho noč
nekje v daljavi...
Auuuuuuuuuu,
odmeva in odmev se odbija,
glas od vsepovsod se vrača,
napolnjuje tiho noč nekje v daljavi.
Srh spreletava me,
groza navdaja,
samo tišina in glas,
ki odmeva,
glas volka.
Ki sam zase,
tako čisto po svoje,
samoto raziskuje,
obožuje,
pa vendar osamlejenost pestuje.
In potem ugotovim
da tam v daljavi tihe noči,
jaz sem tista,
ki v bledo luno zavija.
Jutro je...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
