Je klopca.
In je osamljenost.
In kriki otrok na zeleni podlagi.

In sem jaz.
Na klopci osamljena.
V zelenem odmevu krikov ...

Ne štejem več zvezd
in ne zrem v oblake,
ne češem se z vetrom,
ne umivam se z roso.

Objet si ves z vodami, Jelovici in Karavankam pod nogami, pogled ti sega do Triglava in še dlje, pa bor,vrba in kak brin krasijo te....

i felt like a broken glas
but i still dont know why
it was so deep feeling
like u will say goodbye

Na stolpu iz polen stojim

in nobeno me več ne moti.
Vsem, ki so prispevali gradbeni material:
Hvala za nova obzorja.

Sestank.
As že naredu?
Nism.

Skozi oči sva si gledala v srce.
V vsakem duša, kot drobna lučka
želi se dvigniti na plan.
V strahu, da ju ne bi izgubila
s sti...

Ko cutis,
da ti nekdo brez besed
vec pove,
kot z dolgim pogovorom.

Kako zveni pogled na gore,
silne vzpone daleč stran?
Ko vsak korak se stežka prime,
da prispe gor v koče stan.
Levo, ...

Joj, kako sem vzdrhtela,
o celem životu me je spreletel dreget,
da skoraj bi izgubila tla
in mu pokazala kako sem ga vesela.
Oh...