Od časa do časa si v dišeči senci pripraviva pojedino hrustljavih jabolk.
Drug po drugem napol molče kotaliva besede in sanje in d...

strm breg je naredil bog
na oni strani grudaste rjavine
osamil ga je, da bi mu dal smisel
ga naredil
svojega
...

V spomin ujet
boža me tvoj glas toplih rok..
Želim ga z dotiki obarvati,
naj se stopi
z odmevom najinih nog
skozi poti v...

Je živa.
Na njenih stegnih sled potu,
v očeh punčka ranljiva,
na ustih idov poljub
in želja po ženski.

Nekaj peklenskega je v nas,
ko izdihujemo vročo lavo gnusa in
nam satanovi kremplji parajo ostanke vesti,
ljudje si koljemo zadnje...

Ni srce.
Ni duša.
Ni misel.
Tudi telo ni.
Je lebdenje.
In vedenje.
In čutenje.
Je bilo. Je. In bo.<...

V zaledenelih plamenih
plameni tvoje vse;
skoraj je že dogorelo,
samo še iskre so ostale.

Izginila si
kot sneg,
ki se stopi.
Odšla
iz neizsanjanih sanj
in zdaj si tam,
kjer si bila na začetku,
nezn...

Že vrsto let me vozi vlak,v moj osamljen dom grenak,
vsakič pa, ko čakam nanj, spomin povrne me nazaj
ko za slovo sem zadnjikrat, ujel ...

Gledaš me.
Sprašuješ.
Ne odgovorim ti.
Ne morem.

Trepečem.
Čutim te.
In noče...