Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Počasi, korak za korakom, sestopam. Oprta na lastno kri, počasi, da se strdi, da mi ne drsi.
Samo krvava sled, ki vodi v dolino. Krvave stopinje, sled... Zveri na moji sledi... Napačen korak... Zakon narave, ranjeni so lahek plen, močnejši, zdrav preživi. Kdor zna ubijati, da sebe nahrani. Še en neosvojen vrh, še en cilj, ki ga nisem dosegla. Razgled vrha, ne bo viden mojim očem. Tuljenje volka, petje ptic v jutru, ko sestopam oprta na lastno kri.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
