|
Oh, ko moje bi srce,
le vedelo, da zate utripati ne sme,
da si te ne sme želeti, da ne sme po tebi hrepeneti.
Ko le ne bi prelepih jaz oči,
sanjala vse noči,
lačna tvojga sem dotika,
resničnost vse bolj se mi umika.
V sanjah začela sem živeti,
vsak trenutek za njimi koprneti,
saj tam življene s tabo si delim,
vsako noč v objemu toplem jaz zaspim.
Noči so vedno bolj prekratke,
sanje vedno bolj so sladke,
v medici utapljam svojo si grenkobo,
umetno si ustvarjam jaz svetlobo.
Raje v svoji laži jaz živim,
kot da te za vselej izgubim,
ustvarjena si moja iluzija,
mojga življenja poezija.
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
