Stene, hiše, mesta,
po sredini prašna cesta,
prehojena, dobro znana,
vedno znova ubrana.

Voda se staplja s krvjo. Alkimija čustev mrtvega in živega. Občutek preseže vse meje. Ni lep. Ni grd. Samo Je. Smrtnost plačujemo po obrokih.

Zbudi se, zbudi se, narod slovenski!
Zbudite se, človečki!

Oče!
ki svojim otrokom lomiš kosti.
in ljubeče stiskaš jim dla...

Si
ki te ni
ko je dolgčas le dolgčas

in me ni
da si ki si
ko sem dolgčas ki te naredi

med kupi balasta so podatki
našel boš bistvo če si to brezpogojno želiš
.
samo stranski žarki svetijo v temi Beri dalje...

Na nebu oblak,
me spominja na tebe.
Glej, že dežuje.

...

Predirljiv zvok tovarniške sirene:
pavza - vsi stroji potihnejo na mah.
Že delavci ven iz stavbe meglene
hitijo...

Ovekovečim mojo izbrisano prisotnost.
Postanem zrno postelje,
ki zbada, zbada. Boli.
Hočem oditi. A ostanem tam. Nevidna.

Konec se sprevrača,
vsakič ko se bliža začektek
je dlje?
Znova se vračam
v neskončnost.
Na pot proti začetku.
Zavžij...

Sonce spet razpršilo je oblake.
Veter zopet pihlja v toplem pišu.
Svet znova začel je biti.
A srce moje mi žalu...