Po nevihti
se zrak guba iz zelene v modro
kumulusi se všečno
ogledujejo v lužah
sonce si krtači lase

lebdim med razbitinami prekooceanke
okoli mene sledi razrezanega podplata
ribe roparice se zbirajo, hiša časti
z vese...

Svilena mehkoba oblakov
kot tančica ovila je sonce v skrivnost,
ob vznožju sneženih očakov,
krasila vsak konec...

Počutje se mi spreminja,
ampak še vedno si v meni.
Danes je nekaj narobe.
Nekaj je narobe v tebi.

Beri dalje...

Na traku biser
En dva tri štiri pet šest
So lačne škarje

Noč brez zvezd
mi z besedami riše
Meje

Trdno zakoreninjen,
kot tisočletna sekvoja,
upirajoč se silam sveta,
stojim pred teboj.

S pogledom mi spodnašaš...

Mislim svtovljansko držo, svojo hrabrost v poletu
z mano potuješ in z mano bi prespala na vsakem kavču divje Afrike

z mano ...

Ko odidem čez zvezde do roba,
ali boš šel za menoj,
boš zvesta senca do groba
poslednji plesalec moj?

Trdnó me držiš za zapest...

Though, i'ts never gonna be the same
You,me, there's nobody we can blame,
Maybe we're gonna find eachother again,
Beri dalje...