V Afriko po sinestezijo.
In je šel proč od samote, ki jo prezir je ovil v debel plašč sočnega.
S plašnim korakom in ostrim umom.
...

Če lahko bi zbiral,
bi ljubil žensko brez telesa,
zagotovo bi bila nebesa,
vsaj v peklu ne bi hiral.

Koliko sonc si prižgal,
koliko semen posejal.
Zrasla sem opečnato rdeča
z zelenimi odtenki.
Nisem več parazit rutine,...

Veter ti šepeta marsikaj,
le prisluhniti moraš mu kdaj,
včasih zapiha močno, včasih nežno,
včasih se te samo do...

Tako majhno bitjece,
tako nedolžno,
že vnaprej obsojeno na smrt,
smrt, ki mu je bila položena v zibelko.

Prižigam ledene sveče tvojih pogledov
z oranžno mavrico jeseni
Gorim po obrokih
vsako sredo in vsak petek
Veter me ga...

Če druge ljubila bi tako,
kot danes brezpogojno ljubim tebe,
svetá ljubezni bi lakota minila,
vso dušo bi razdala, vse delila,
...

V sto letih samote
steklo v peščenih urah popoka,
pesek se razsoli
in kamen zajoka.

...

Bel list na mojih črnih vejah si. Tvoje misli rišejo preteklost. Del sebe si pustil med stenami njenih ozkih hodnikov. V njej živiš. Sedanjosti si ...