|
V polet mavrice sreče
si me popeljal
z močjo svojih besed.
zajel z nežno dlanjo srce,
rano skelečo
v samo bistrost
neskončnih izvirov oblil,
tja proti mogočnim širinam
vsa krila veselja
si mi pripel...
In spet sanjam.
Našle so me vse pesmi
otroštva nedolžnih noči.
Pozdravlja me dih
lahkotnih
metuljevih kril,
vilinski prah
misli drhtečih,
sladkih objemov
vseh verzov navdih..
Rada sem,
ljubim..
V srečanju src,
v jatah besed,
v žuborenju potokov
želja,
sredi drvečih valov
sem ostala,
kot skala visoko..
Podajaš mi vedno
svojo nežno,
ah, tako močno roko..
Ponovno in znova
za luč,
ne samo bežno..
Za sonce iz sanj,
za zvezdno noč,
jaz sem svetilnik,
ti v njem
vsa ta moč
v njej,
pesem
in ljubim
ostane. In spet sanjam.
Našle so me vse pesmi
otroštva nedolžnih noči.
Pozdravlja me dih
lahkotnih
metuljevih kril,
vilinski prah
misli drhtečih,
sladkih objemov
vseh verzov navdih..
Rada sem,
ljubim..
V srečanju src,
v jatah besed,
v žuborenju potokov
želja,
sredi drvečih valov
sem ostala,
kot skala visoko..
Podajaš mi vedno
svojo nežno,
ah, tako močno roko..
Ponovno in znova
za luč,
ne samo bežno..
Za sonce iz sanj,
za zvezdno noč,
jaz sem svetilnik,
ti v njem
vsa ta moč,
v njej
pesem
in ljubim
ostane. Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev) |
