|
|
Globoko spodaj... |
|
|
|
Od vijolica
|
|
Kot kamen se je potopil
Pod površino robov,
V zeleno globino tolmuna,
Da se je stopil z vsako vodno kapljo jezera
In potem se ni več spraševal,
Kje mu črte rišejo meje
-- bil je neskončen,
Njegove oči pa dva modra draga kamna,
Vsako oko posebej galaksija zase.
Razdalje niso več zahtevale merila. On, svoj, sam,
Ves, vsak, vsi,
Vse.
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
09:24 - 23.11.2005
Beli pesek.
Vanj se noga mi ugreza,
ko po njemu hodim
in kot izgubljena blodim,
ker sem te izgubila,
še preden sem te dobi...
Beri dalje...
-
20:05 - 20.09.2006
...
Beri dalje...
-
13:24 - 24.12.2006
na robu tišine
zastal je
korak
na robu
iz belega mraka
spočet
...
Beri dalje...
-
12:16 - 18.11.2007
Letovišče neizrečenih besed,
premor med vrsticami
in greh poln mehkobe,
ki lomi čast in ponos.
Beri dalje...
-
11:29 - 04.03.2008
Zakaj tisti večer stopil si k meni?
Zakaj ne k kateri drugi osebi?
Če se to nebi zgodilo
moje srce se ob poljub...
Beri dalje...
-
06:42 - 30.12.2006
Polzi življenje nam vsem skozi prste
čas nevzdržno hitro vse duši
udarci srca zvonijo v ušesih
dan za dnem ta ...
Beri dalje...
-
20:32 - 03.12.2007
kako naj ti povem, da
ljubim več kot vse na svetu
tvoj korak ugriz pogled in bolečino
kako naj to povem tako, kar...
Beri dalje...
-
14:56 - 01.03.2011
Morda je res,
vseeno mi je kako,
kdaj, zakaj in kaj pišem,
kot morda črka je neprava,
vse mi skazi, obr...
Beri dalje...
-
21:43 - 03.04.2007
Če bila bi cvetlica, roža prelestna,
bila bi najlepša, kar jih zeleni.
Kronana z zlatom, čedna nevesta,
v soncu slepi...
Beri dalje...
-
19:22 - 09.05.2006
Spet me je zmrazilo,
ko sem ugasnila luč,
razpuščene misli
takoj pobegnejo tja
kjer ni nobenega smisla,
samo, da me trpinč...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
