To je le še zadnji obupani poskus...
...preden se zlomim...
...in ostanem brez moči...
Moč v meni...
...ki si jo včasih tako ob...

Oblaki so pretrgani
igram se
tokrat s črtami
besede so črte
zakrivljene kot nasmeh

Doživljam posljedno smtnost...
kateri danes ne postavljam posebnega pomena...
kot nič kolikrat prej...
živel bom...
dokler moja...

Morda je luna.
Kriva, da sem.
Danes tako tak.
Saj se ve.
Kakšen tak mislim.
Tak, da nisem.
Nisem kot ponavadi.

V objemih skrivamo bogove.
Spregovorili smo in podobe so obstale.

Gol sem tekel,
da mi je voda oblivala gležnje.
Beri dalje...

Katera zvezda je moja,
ko nikoli ne vem kam me vleče in zakaj
in potem se vedno tako težko vračam k sebi,
in zapuščam svoje&nbs...

Bolj kot noč
včasih dan te zbudi
sladko iz sanj nazaj
iz tavanja v temi.

Spomladanski tuš
Iz zemlje spira zimo
v besnečo reko.

zagrizla sem se v Idejo
o Koncu-
tako močno,
da sem ga spregledala,
ko se je res zgodil

...