Metamorfoza izpraznjenih aforizmov,
betežna sekvenca valovnih dolžin besede.
Nihanje-večna razpetost intelekta.
Fantom se izvije poh...

pusti me pri miru
moj jaz
vsaj trenutek mi daj
naj se od tvojih
poteptanih temeljev
odmaknem Beri dalje...

Barvita frnikula v vakuumu,
v vsakem trenutku napol v temi,
prva violina v zboru našega osončja.

Limitira k perfekciji nedostopno...

Žalost se utaplja v mojih očeh...
ostajam brez besed,
v ustih kovinski okus,
misli so ledene sveče.
Sem mar slepa brez oči?...

Za Veliko Noč je k nam prišlo temačnih ljudi

Rekla sva, da jih ne bova spraševala zakaj<...

Objeta v zasanjanem svetu,
združena v dušo enega človeka
potujeta skozi čas,
ki ne pozna ljubezni in topline,
ki je le tirn...

Pila sem iz čaše človeka tega,
nisem okusila modrosti..
Izpila sem do poslednje kapljice vsega,
nato pa ugotovila,...

želim čutiti tvoje besede,
želim čutiti tvoje srce,
želim čutiti tvojo dušo,
želim čutiti te.

Nepogrešivi gledaju negdje sa visina,
ali ne vide da predugo traje ovaj put
kojim već na koljenima, slomljen, lutam Beri dalje...

boli me,
ker te boli.
čutim te,
kar čutiš ti.
to neznanje, ta obup
razžira mi srce in jemlje up.