odmrli cvetovi
popadajo na tla
stebli ostanejo
ne bo pozabila
v sebi sonca
vaza

Boš jutri že znal pogledati vase,

boš zrl še v pusto bleščavo,
ali bo grdo minilo,
ali bo lepo že gnilo,
ko ...

»Ne bom! si rekel trmasto
in se nakremžil furjasto,
»Nisem lačen!«

Nič čudnega,
prazna vrečka ...

Zrem v strop,
zrem v steno,
vse je nemo,
a v srcu hrup.
Hrup mi prija,
a me ubija,
to je tvoj glas, Beri dalje...

Bolj kot noč
včasih dan te zbudi
sladko iz sanj nazaj
iz tavanja v temi.

V mislih vse se pozabljeno umika...
S tvojih las, z dišave tvoje podobe
plavajoča iskra tope gnilobe
odnaša meh...

Ko ti zadiši pokošena trava,
vohaš smrt. Mrhovinar.
Ko te gani šopek cvetlic,
gleda&sca...

ždeti nebu v obraz
in
trkati na špike zvezd
brez zabojev pod nogami
kar tako - z viška
ponosno kot preluknjan bog

Zbujam se ob moškem,
ki je iz mene naredil žensko.
Pišem pesmi v njegovem objemu
Ničesar drugega ni več; Beri dalje...

Modro nebo,
zelena trava,
narava vsa je prepojena,
z rimami zgoščena.

Vsi bi le recitirali,
Beri dalje...