Seule dans le desert
je cherche issue.
Pas d'oasis,
pas de miracle.

Moj je mejak
oblak težak,
ki kot kak veljak
kroji korak
mojega življenja.

Povej mi potok žuboreči-
bezljav, zvezdav
Povej gozd mi šumeči-
gizdav, vihrav
KJE naj najdem ga?

Rekli so mi, da bo konec
a jaz jim nisem verjela.
Čutila sem le tebe,
ki popeljal si me v svet te sheme.

Jutra ukradenih šepetanj,
ko so hijene odšle spat.
Nemogoče je vera v dobro iz krvi,
izpita, počasi z užitkom.
Navidezna tihota...

Koraki pomladi na promenadi
pojejo pesem tiho v polmrak.
Glasba neskladja prši iz ozadja,
modrikasto sonce se staplja...

Morda ne takšen kot si pričakovala,
Saj je bila najina zveza računalnik, telefon,
Glas, ki naju je povezoval,...

Ko tonejo oči
v nabranih resah
nebesnih Spokojev
poletnega obzorja
prav preden se zgosti
v jasno črnobelo Beri dalje...

Na obisku sem v domu
kjer čakajo poslednji vlak
vprašam sestro, ki jim služi
kako dvigujejo ji tlak.

Ni nam lahko na tem svetu živet!
Ni nam lahko na tem svetu trpet!
Je pa lahko srečen bit.
Le malo ljubezni zaužit!