Vrtenje metafor v različne smeri
Mečem besede na kupe in želim ustvarit goro
Neprehodno

Metamorfoza izpraznjenih aforizmov,
betežna sekvenca valovnih dolžin besede.
Nihanje-večna razpetost intelekta.
Fantom se izvije poh...

zvok umazanega goloba, ki golta ostanke včerajšnje štručke- te tvoje besede
lesk diamanta, ki ga je zasul pepel bruhajočega ...

V pajčevino zavita,
pred svetlobo skrita;
se ljubim s teboj,
sem nora nocoj.
Drhtim in ječim,
kot mačka ležim;...

Kje sem izgubila kompas,

ki je menjal križišča s smerokazi
in labirinte z zatočišči,

in ki mi je...

Ciklus življenja

Reka sem.

Včasih mirno valovim,
spet drugič od nevihte razburje...

Zavita v mesečino,
gledam ta ljudi.
Vsi bežijo,
za druge mar jim ni.

...

In tako, ko smo odšli je bilo.
Nismo odšli kot ponavadi,
zdaj nas več nazaj ne bo...
Zdaj odhajamo dalč stran.....

Kdo nas tukaj, zdaj želi objeti?
Mogoče le svoje srce odpreti,
ali ponovno zaživeti?

Zdaj je tu in tudi tam.
...

tako je tiho.
ni te.
ni me.

zakaj ni srce le kepa stisnjenega snega,
da ne bi čutilo praznine te grenke noči....