To nisi ti.
S teboj cvetijo rože,
belih metuljev krila srebrijo soncu pot.
Pa naj te iščem, sanjam tu ...

Tiho tiho vame vrže kamen.
Zadene me in kamen
se zarase z materijo moje biti,
zlije se s krvjo in mesom.
Postane jaz, a jaz ne ...

Zlatožaren list
se je dobrikal soncu.
V zadregi je kazal
vzporedne žile,
vse prečne proge
pa so g...

Oprosti! ker ti misli bežijo od mene,
kot da živijo tam, tišini rojene.
Se v stihe pretakajo, v dneve sanjave,
ne želijo izp...

Je prišel čas melanholije
zavzela žalost je srce,
resnica pred dva tisoč leti
obiskala nas je zopet vse.

Toliko...

Jetrom berem o slavi srca. O olimpijade hemoglobina! O fotosinteze počrnjenj! I wish I could but not. Nimam nečesa kar skače in se bliska in lomi <...

Ne grem se več.

Zavrnitve neuslišanih
Imajo vijoličaste veke
Na izstopni postaji jutra.

leto dni zdaj mineva
od popoldneva
ko videla sva se midva
prvič . . .
. . . zadnjič.

Si slišal zjutraj ptičke pet
kako so žvrgoleli
imeli so prijeten glas
le kaj ga nebi imeli.
Življenje vsak dan...

Dan v noč beži,
misel polzi.
K tebi.
Kdo si ti,
ki si.
iz kristala?