Ne gledaš se več v ogledalo
Ne izbiraš današnjega parfuma
Ni več vsakdanjih malenkosti
Njegov goreč ...

Kolona ljudi se počasi premika.
Nestrpnost kipi .
Grozeči nemir valovi.
Vzkliki v množici!
Potrpežljivost ponikne. Beri dalje...

Nasmeha več ne pozna.
Ne sočloveka.
In prijatelja zdavnaj več nima
Le ta steklenica vina,
je z njo.
Kot že stokrat no...

Nekoč.
Enkrat.
Razpel bom krila
in sonce jih ne bo stopilo.
Ujel ga bom in srce bo zažarelo.
Bo!

Odšli so stihi
in ljudje z njimi
odšla so srca;
ogenj le pozimi.

Milina rečice, ki nežno se steka pod pregrado starega dvorca,
izdaja skrivnosti življenja, ki so na dnu, med drobnim kamenjem  skrit...

V beli praznini čakam nate,
samotnega vodomca, ob
zastali reki spominov,
v objemu sanj
vznemirljive pomladne sape,
ki jo ...

Zvenijo prsti mehko po klavirju,
trepljajo blazinice napetost žic.
Zbrana je pianistka vročičnih lic -
silhueta predana netopirju. Beri dalje...

 očéraj semšva štihat,
 donez grémva rit,
 fpétek bómšla vfitnes &s...

Solzne oči, zrcalo moje duše …
Jokala bi, pa mi je zmanjkalo solza.
Kričala bi, pa sem onemela.
Duša je postala kamnita,
...