Veš, da je tudi belo včasih črno
in če razumeš, dan je tudi noč.
Je v ženski moški, in je pleve zrno
in nič je ...

Če bi znal,
bi zavrtel čas nazaj,
obrnil bi kolo,
in pozabil na slovo.

Vsako jutro ko odprem oči,
se pred njimi pojavi tvoja podoba
in obraz mi srečen nasmeh preleti,
telo pa ob misli nate nežno ...

Bil sem
skalnata
gmota
ostrih robov.
Ne brusi osti mi, življenje!
V premico
začrtana
...

Tako gledamo na ta leta,
kod da so temelji.
Potem pa nekaj pride-
venomer prihaja in jih maje.
Zato namesto
da gradim...

Ko čutiš,
da v sebi umiraš,
ko čutiš,
da počasi stagniraš,
ko čutiš,
kako izginjaš v prah,
ko čutiš, Beri dalje...

Mald sem še,
za odhod iz sveta,
a kaj mi pomagajo besede,
ko neozdravljiva bolezen,
napadla me je.

V dolgo noč nad kratkim dnevom,
vzletajo kristalne zvezde,
z drobnim šilastim nasmehom,
ostri zobki trejo sence...

Ni srce.
Ni duša.
Ni misel.
Tudi telo ni.
Je lebdenje.
In vedenje.
In čutenje.
Je bilo. Je. In bo.<...

Pod svojo reko kopljem
vlažno je blatno
tunel se podira
kopljem naprej

ne vidim več Beri dalje...