|
|
Kaos reda |
|
|
|
Od Amadeus
|
|
Krik. Kričanje. Nemo gledanje v sence zidov. V megli dišečega življenja le nasmeh. Vesel. Indiferenca. Ignoranca. Nekonsistenca. Strah. Rušimo ideale, stereotipe. Premikamo okvir.
Upor. Brišemo prah. Iščemo bistvo. Morda resnico. Dvigujemo sence. Odpiramo podstrešja. V dimu dišečega življenja. Ki dušljivo smrdi. Odpiramo okna. Zračimo svet. Barvamo cvet. Nemo zremo v razpoke zidov. Vtikamo vanje prah. Se smejimo. Celimo rane. V megli belih sanj. Perje frfota, oblaki se raztreščijo. Realna tla. Izgubljeni človek zre v luno in tuli vanjo. Kje sem? Hoče le domov. Kje so tisti dišeči, rožnati oblaki, ki rušili so svet? Izbljuvamo sanje. Smrdimo. Jok. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
21:05 - 15.03.2009
-
11:03 - 14.06.2007
solze kot dež
po licu polze,
roke kot zemlja
med potresom se trese,
pogled kot noč
je temen ves,
v mis...
Beri dalje...
-
05:55 - 04.03.2005
Joka se moje srce, Zakaj tako otožno je ? Kaj si želi, za čem hrepeni, ne vem, veš morda ti ? ...
Beri dalje...
-
09:09 - 29.04.2008
Ne, želje mi srčne zdaj nihče ne odvzame,
želim si, da v pesmi spet me objame,
pesem o pticah naj spet zaživi,
Beri dalje...
-
10:31 - 23.04.2005
Popki se razpirajo pod pridihom tople rumenine pridiha. Barve, kot bile bi nenaravne, iščejo življenjsko vso pozornost. Čez noč, kot bi m...
Beri dalje...
-
12:26 - 18.07.2007
...
Beri dalje...
-
00:04 - 12.09.2005
Posušen cvet, nekdaj rdeče, kričeče barve, danes črne, bledo črne. Mrtvih senc.
Beri dalje...
-
19:49 - 19.10.2006
Glasba, kraval
in nemajhen naval,
nosila si kri
in prelestna luč se zdi,
da prenesla bo rdečino
v malce ovenel...
Beri dalje...
-
07:52 - 18.11.2005
Odkar pomni moje srce, še preden začelo se zavedati je bitja, nosi v sebi tvoje le ime. ...
Beri dalje...
-
14:27 - 13.02.2008
Na vlaku, na poti domov,
domov v moj rodni dom.
Ko tako zrem skozi okno,
narava mimo mene,
izginja...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ljubitelji poezije |
|
Na strani je trenutno 1 gost |
|
|