Debele snežinke, puh dobrote,
so trosile najine vrednote.
Malo na nos, poln nasmeh na usta,
saj so prepojene te...

Zrcalim svoje misli v nebo.
Čutim trepetanje zvezd.
Njihov strah.
Črnina mojih zenic potemni nebo.
Zvezde popadajo na tla.
Beri dalje...

Kdo sem jaz,
da brez duše živim,
po njej hrepenim
in zato trpim….

Sva.
Samo trenutke imava.
Inserte življenja.
Ki ne spadajo nikamor.

Včasih so žarki
V megli
Ko se vrtijo čez kožo
Kot metulji
Ki pijejo svetlobo

Pojdite k potokom
na travnike in pešpoti,
utrite bilke zdravja
za hrano svojih letnih dni.

Ostale so edine
Beri dalje...

Ko se setavlja in razstavlja
Padam in letim:
v krogih, elipsah, spiralah
Misli, ki jih
več nočem, ne prensem, nesmem...

O, muza, pridrži mi zrcalo,
naj se v njem ogleda moja duša –
predolgo sem jo zanemarjal.

Kaj je ostalo ...

V ogledalu odsevi nevihtnih oblakov,
temne sledi izgubljenih korakov,
grozeči odmevi krikov neba,
besneči pogledi očeta Boga.<...

Moje solze so postale moj kruh.
Dan in noč ga uživam jokajoč.
Počasi tonem v strašen brezup,
iz brezna te kliče...