|
ali - Ko veter ajdo boža
Že sama misel srh vzbudi.
Mravljinci stečejo po meni.
Nesramno se dotikajo prsti -
Telesa, hrepenečega po tebi.
Od palcev golih tam v dolini,
Prek nog, trebuha, do vratu,
Skoz nohte, v prste, čez rameni,
Po vratu, v glavo brez sramu. Je hlad prijeten sad čutenja,
Odprtih ustnic sanjam greh,
Sem veja sladkega brstenja,
Zagrizi v steblo, vsrkaj med! In skozi konce las v nebo,
Pršijo iskrice življenja,
Je moje omamljeno telo,
Pojoča travica drhtenja. Komentiraj pesem na forumu.
(10 komentarjev)
|
