Težko vrečo nosim v mlin -žito je mokro,
Raztresel bom živež- da ga osuši sonce.

Nežna ročica, drobcena dlan,
nasmeh iskren jo kliče k sebi,
da začutil njen bi objem,
spoznal, občutil solze...

Vse tvoje vode
ujete v nevidnost,
ki sva jih bajala
do negibnosti,
so popki lokvanjev
in meglice
Beri dalje...

Bela zarja
sredi zasanjanega češnjevega vrta,
tisto rdeče drevo
in
kri v tvojih ustnicah.
Nabit...

Kaj se izdajaš
duša zelena,
v sonce rumeno?...

Od kadar stojiš
za stebrovi akropol,
tvoja je roka
polna fontan,

Rožni venec
spletem
iz telesa
tvoj'ga.

Obraz, ki ga poljub pogubi,
ki ne dovoli dotika,
se v tolmunu z vodo ljubi,
dokler veter ne zapiha,
o za...

Realnost mojega življenja.
Veselost mojega veselja.
Žalost moje žalosti.
Smejanje mojega nasmeha.
Solzenje mojih solza.
J...

Vselil se je v milijonsko mesto.
V Nebotičnik, da bi se lahko dotaknil neba.
A bila je zabloda ta.
Ni se dotikal neba, le skozi stek...

Kdo si, neznanka? Od kod si prišla?
Že leta te gledam, pa te ne poznam?
Si res to, kar praviš, izgledaš drugačna,
nekako bolj ...