Še vedno v meni živiš,
misel na tebe daje mi moč
in vsak dan je lepši.
Z menoj si vedno vsepovsod,
Beri dalje...

Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva. ...

Kot tristo ton težak vlak
misli neomajno drvijo
v tišino, kjer so doma.

Vrtijo se in vrtijo,
po zdaj že globokem tiru, Beri dalje...

Miške.
Spijo.
Vdreku.

Jazih patepem.

sama v svoje jutro
sama mimo glav
tam nekoč je stala lipa
zdaj stoji le črna pentlja

Danes, vem, bom znova taka, kot še včeraj sem bila.
Tista, ki te nežno čaka, čeprav Vulkan žge iz srca.
Ne izgovorim j...

Kot bel oblak,
zaplavala je pesem po nebesnem svodu,
objeta v verzih modrega neba sprehodu,
prebuja se ljubezen, gorske lepo...

Angelsko je jutro, groba je tišina.
Reže trenutke slane od medu, 
stiska se s črnimi naočniki ob steno daleč tam.

...

Z lažjo prelagam odgovornost
za obstoj lahkotnih dni,
kupujem čas, a za koga,
Damoklejev meč že visi.

Ponarejal...

Sovražim blodnje tja v tri dni,
sovražim molk, ki kar kriči,
sovražim isto temo kar na treh straneh,
sovražim smiljenje na t...