Košček za koščkom...
...počasi, a vztrajno...
...postajam.

Postajam Jaz.

potepuško se seliš
od navdiha do brezdiha
se klatiš in prosjačiš
imenuješ pokrajine
Beri dalje...

Ni treba, da sem morska pena, da se predajam morju......
ni treba, da sem ptica, da lahko letim......
ni treba, da sem končna točka na obzor...

Včeraj sem stala na istem mestu,
plaža je bila pusta
in z morja je mrzlo pihalo,
nobenga človeka nikjer,
strmela sem v tla...

Floralia.

Vesolje in norec.

Vestalka na strehi .

Globoko
občutiš besede
spremenljivih...

Skozi okno se širi kovinski drget
dneva, ki je upešal kakor starec.
V daljavi slišim melodijo bel...

Starka, bivša lepotica,
zre v zrcalo in preklinja.
Kolne čas, starost in gube:
svet prehitro ji izginja.

...

1

Pišem počasi.
Nek maček se sprehodi
mimo in zaspi.

Ne, dve črki, svet se podre,
soglasnik, samoglasnik ničvrednika.
Iz dragih ust povžroči, srce se zapre,
človeka...

Ko piš zaveje moje korenine,
ko trn prebode mojo plast rodbine,
ko se zavem,
da umrl je duh tistih,
ki rodili ...