Midva sva
kakor drevesi -
prepletla sva
najine korenine
in staknila
nežne veje.

Beri dalje...

skozi usta viharnega neba ustavljam vozeč se sto na uro gledajoč spregledam na drevesu ribo ki mežika nuklearni pasti zgrajeni iz ledvic lopate r...

Moj pot je v poti
ki me vzpenja k njim
v Rim zavesti kjer
se Pitijina zenica r a z š i r i
mi v sedem drobnih ...

Življenje je dolgo, tako dolgo.
Če ne bi bilo koledarja,
ljudje ne bi mislili na štetje dni,
pozabili bi leta Beri dalje...

Ob slovesu te nisem spustila iz rok,
kot da čutila bi, da nikdar ne boš moj več,
za tabo ostal je – stok. ...

Skozi okno sva vrgla
surove postelje besed
in v sobah je bedela tišina.

Prehodil sem drevorede
in zaspal ...

Nisem je gledal
kot da nevidna
tu nekje blizu
je vedno bila,
le glas njen sem slišal<...

Nevihtne oblake zate bom zbrala,
zaprla sonce,za trenutek,ko sijalo
bo v meni,da tebi,ki odkrivaš mi
poti in me trdno oklepaš ,v tem...

kot ogledalo skrinj uma
čakam na odzven
jutrišnjega dne

Bo zadišal veter,
ki bo spletel kito
kožnih celic odprtih dlani?<...

V noči,
ko angeli
padajo v svoja zrcala,
mi z ustnicami
netiš ognje.