|
Od Amadeus
|
|
zatikam se ob kamnje moje domišljije
barve rišejo mi dom, iščejo senco
črtam nepotrebne asinhronije
iščem rob, nanj življenje bom gradila
privlačnost prepada, moja obsesija
črnina polna je vzorcev, zgodb, blodenj
ne morem biti gozd brez strahov, čaroben
pletem brezna mojih krhkih hrepenenj
posuvam kamnje pod nogami, drsim navzdol
rob se mi izmika, s trepalnicami ga lovim
pogled ob tem v temo pade... nič več barv
le obred prepada kliče mojo neprisotnost
grem... se prepustim... rob postane streha
trepalnice se spremenijo v dež... ostajam suha Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
