Pravijo, da je iskrena.
Da bi kdaj lahko bila tiho.
Naj bo tiho,
ji pravijo.
In naj govori,
naj ne bo tih...

Me zapelješ, odpelješ,
v nek nov, lepši svet,
mi odtujiš moje misli,
saj vem, da nisem več tvoj,
za stal...

zmeraj je tako
znova prihaja pomlad
tudi če me ni

Otožno nebo solze izlije,
v sivino misli potopi
in z gromom hropeče joče,
si z meglico obraz prekrije.
...

Noč se utaplja v začinjeni vodi,
slani, preslani, skeleči.
Moja popkovina ne najde poti domov.
Prerežem jo. In grem. Svobodno.
Beri dalje...

Distorzija notranjega glasu na koncu jezika,
ponavljajoč akord po nacefranem živcu
nabija, mami v ples golega obraza med maske
Beri dalje...

I.
Sonce je luč zasliševalca,
velikega diktatorja, ki mu zaradi svetlobe
ne vidimo obraza.
Nekateri ...

Kot jesenski veter,
hladen, neprijeten,
so se mi vtisnile besede.

Ne morem jih pozabiti,
ob ...

Diham, se smejim,
pojem in letim,
plešem in norim,
jočem in dehtim,
se ljubim –
torej živim!!!!!!!

Samo nekdo v meglice galaksij
neslišno šepeta tople besede,
da kot vsevede znajo prepotovati
vse poti.
...