Sedaj te ni.
Kot da se ne bi
nikoli smejal
mojim strahovom,
kot da nikoli
ne bi sušil mojih solz,
nikd...

Izrezovali so srca.
Človeška koža na rahlo priprta,
utripajoča žrtev s poslednjim ritmom.
Razburjene roke grabijo v globino,
globi...

Ti.
Razlog, da zjutraj odprem oči.
Strah ostaja...
Strah, da se bo vse spremenilo.
Kot vedno...
Vse prelomilo....

Zazrem se v nebo;
Na nebu niti enega oblaka ni,
le sonce in prelepa modrina ga krasi. 
Zavedam se,
da je malo taki...

le še dež le še dež
nad najinimi polji

polna strasti
kopljeva

le še dež

Kot jesenski veter,
hladen, neprijeten,
so se mi vtisnile besede.

Ne morem jih pozabiti,
ob ...

Drsim z dlanjo po svili tvoje kože:
dotik metulja, ki na cvetu rože
pijan od slastne, lepke medičine
vsesava v cvet do skraj...

V neskončnosti časa, glej zdaj tu sem ...
          in bom večno ob tebi.
Pijem nebešk...

Pogozdujem svoje sanje,
v svoj vrt sadim drevesa,
želim si nežnih pravljic izpod tvojega peresa,
želim puhtečih si meglic, zlatih pa...

Le zakaj ljudje smo taki
da ne maramo ljudi
hodimo po isti poti
polni žalosti, pasti
in le delčka radosti
Le zakaj ljudje ...