|
Od Amadeus
|
|
Sediva. Tvoja glava na moji rami.
Drhteča dlan te boža. Po nežnem zatilju.
Občutek enosti. Nedosegljive sreče.
Zbirava sličice sanj.
Nerealnih. Čudovitih. Pravljičnih.
Podariš mi puhast oblak rožnate barve. Od jutra sem na njem. Mehak je.
Prijetno osrečljiv. Ne morem ga razpočiti,
čeprav sem v realnosti. Že dolgo. Čutim tvojo kožo na moji roki.
Sanjam sanje. Sanjske sanje.
Sličice ustvarjajo realno žalost. Zbujam se iz sanj. Ti mi rečeš:
"Še kdaj te moram videti."
In greš. Upam, da obstajaš. In da te bom še kdaj videla.
Realno čutila. Božala. Ljubila.
Da bom sanjala sanje. Realne. Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev) |
